MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Dobre prakse v lokalni skupnosti: Prevozi iz/v Idrijo (in okolico)

torek, 16 marec 2021 11:05

Dobre prakse se zbirajo v okviru projekta Zmanjšaj! V fazi nastajanja Zero waste karte MCI zbiramo zgodbe, ki predstavljajo dobro prakso na področju zmanjševanja odpadkov in aktiviranosti posameznikov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 

»Kar se tiče trajnostne mobilnosti, ne smemo pozabiti, da ta prispeva še k enem plemenitem cilju, ki pa je za naše kraje zelo pomemben. Ranljivim skupinam namreč omogoča dostop do centrov, sploh v luči krčenja storitvenih dejavnosti.«

 

Prevozi iz/v Idrijo (in okolico)

FB stran - Prevozi iz/v Idrijo (in okolico)

Na vprašanja je odgovarjal Drejc Kokošar.

 

Ljudje te verjetno najprej povežejo z Zavodom ID20. Si pa tudi eden od administratorjev FB skupine Prevozi iz/v Idrijo (in okolico). Kdo in kako ste prišli na to idejo?

Že kar nekaj let je od tega, kar je skupina nastala. Vsekakor mi je všeč, da se je skupina prijela tako med mladimi kot starimi. Nastala je iz lastne potrebe, ker mi je šlo na živce, da je bila edina pot, kako najti prevoz v Ljubljano, ta, da si to napisal na svoj Facebook zid. To je seveda pomenilo, da je bil odziv omejen na tvoje prijatelje, kar je močno zožalo »uspeh« take pobude. Hkrati se spletna stran prevozi.org v Idriji ni nikoli tako močno prijela in tako je nastala skupina, ki sva jo takrat ustanovila z Matevžem Strausom. Akcija je bila ena prvih pobud v okviru takrat svežega ustanovljenega Društva Idrija 2020.

Kako si zadovoljen z aktivnostjo v skupini? V kolikšni meri se ljudje po tvojih izkušnjah poslužujejo tovrstnih storitev?

Mislim, da si nismo niti predstavljali, da bo skupina kadarkoli presegla 1.000 ljudi, kaj šele dosegla 2.330 članov, kot jih ima na današnji dan. Skorajda vsak dan dobimo kakšno novo prošnjo za pridružitev in to iz različnih starostnih skupin. V tem številu je seveda tudi veliko ljudi iz drugih krajev, ki so nekoč iskali prevoz na kakšen žur ali pa na izlet k prijatelju. Je nekakšen zapis vseh ljudi, ki so tako ali drugače povezani z Idrijo, čeprav eni mogoče samo za en dan (ali uro). 

Kakšno je tvoje mnenje o ponudbi trajnostne mobilnosti v naši okolici?

Malce sem razočaran nad ponudbo, pa ne samo v naši občini, ampak celovito v Sloveniji. Pogrešam predvsem povezanost povezav oz. možnost prestopanj. V sodobnem svetu, ko je marsikaj integrirano, bi pričakoval, da bo javni prevoz brez zamudnih čakanj omogočal dostop do vseh večjih krajev po Sloveniji, seveda s prestopi.

V občini Idrija pravzaprav še najbolj pogrešam neko urejeno taksi službo, ki bi povezovala mesto in vasi med seboj, predvsem na relaciji Idrija – Spodnja Idrija. Tako bi lahko zmanjšali število alkoholiziranih voznikov v prometu in zagotovili brezskrbno druženje mladih. Če se za dolžnost ne javijo starši, so mladi velikokrat odvisni od slučajnih voznikov, ki jih srečajo v nočnih urah ali pa se, kot rečeno, usedejo alkoholizirani za volan. Pa to seveda velja tudi za starejše, mogoče še toliko bolj.

Vidiš potencial v lokalni skupnosti za tovrstne storitve? Kje je še prostor za napredek, razvoj?

Vsekakor bo napredek na tem področju, če bodo mladi vztrajali. Marsikaj (recimo integriran prevoz) pa ni samo v domeni občine Idrija, marveč je s tem povezana tudi vloga države. Bi pa pri povezanosti Idrije v svet pripomogla že integracija avtobusov, en tak lep primer je povezava Idrija – Most na Soči z vlaki na relaciji Nova Gorica – Jesenice. S tem bi navsezadnje v Idrijo lahko spravili tudi številne turiste, ki bi z veseljem potovali na teh dokaj turistično zanimivih povezavah.

Glede na to, da je ta skupina nastala iz popolne samoiniciative mladih. Kakšno vlogo ima po tvojem mnenju posameznik_ica v naši lokalni skupnosti pri doseganju trajnostnih ciljev, kot je na primer trajnostna mobilnosti?

Do določene mere ima posameznik zmeraj neko vlogo, odvisno pa je od tega, koliko je angažiran. Veliko naredimo že s tem, da se za manjše opravke po mestu ne odpravimo z avtom, skušamo uporabljati javni prevoz, če to ne povzroči prevelike časovne zamude ali pa uporabljamo (e-)kolesa za prevoz po okoliških krajih. Zavedati pa se je treba, da je občina Idrija še kar velik zalogaj za promoviranje trajnostne mobilnosti – neurejene povezave do vasi in sosednjih krajev, strmi klanci ter razpršenost močno spodbujajo k tem, da si pač ob prvi priliki omislimo avto. Ko pa enkrat imaš avto, je paradoks v tem, da je nesmotrno, da ga imaš po cele dneve v garaži.

Kakšen nasvet bi dal osebi, ki poskuša iti po poti trajnostne mobilnosti, lahko pa tudi na splošno v smeri trajnostnega razvoja?

Predvsem to, da naj se ne ustraši že takoj na začetku, saj zaradi nerazvitosti infrastrukture taka usmeritev večinoma pomeni aktivizem že na prvem koraku, saj drugače ne prideš nikamor.

Kako bi s svojimi besedami opisal trajnostno mobilnost? Šteješ idejo »car sharinga« tudi kot eden od pristopov k zmanjševanju negativnega vpliva na okolje?

Kar se tiče trajnostne mobilnosti, ne smemo pozabiti, da ta prispeva še k enem plemenitem cilju, ki pa je za naše kraje zelo pomemben. Ranljivim skupinam namreč omogoča dostop do centrov, sploh v luči krčenja storitvenih dejavnosti. Tu moram izpostaviti pozitiven primer Zavoda Sopotnik, ki pa seveda vseh težav ne more rešiti. Nekatere skupine ostajajo zapostavljene, predvsem mladi, ki nimajo svojega prevoza.

Trajnostna mobilnost je ravno tako pomembna za samo mesto Idrija, ki se sooča s kroničnim pomanjkanjem prostora. Sam menim, da ima »car sharing« v Idriji potencial. Škoda je namreč, da že tako dragocen prostor v naši ozki dolini zasedajo avtomobili. Tu pa je pomembna vloga mladih, ki so velikokrat zapostavljeni pri prostorskem razvoju, ne samo v Idriji. Četudi avte odstranimo, to še ne pomeni preporod prostora. Lep primer je Mestni trg (Nov plac), ki je po prenovi popolnoma opustel, šele v zadnjih letih so ga spontano odkrili otroci in mladi, ki niso obremenjeni z nostalgijo po parku, ki ga seveda ni več, razen v spominu.

Imaš še kakšno misel za konec?

Velike ideje prihajajo po manjših korakih. Velikokrat mislimo, da so ene stvari nemogoče, pa se na koncu izkaže, da so čisto uresničljive. In to takrat, ko to najmanj pričakuješ. 

 Untitled design

fb cover prevozi

Foto: FB naslovnica skupine Prevozi iz/v Idrijo (in okolico)

 

 

 

#Zmanjšaj! #share #lifestyle

PRP LEADER EU SLO barvni 1 2