Si kdaj pomislil_a, kaj pomeni, da je delo „prekarno“? Gre za obliko dela, ki je pogosto negotova in ne zagotavlja socialnih pravic ali finančne varnosti. V članku bomo razložili, kaj je prekarno delo, kako ga prepoznati in zakaj je pomembno, da o njem veš več.

Prekarno delo sploh ni zapisano v zakonu?!?

Prekarno delo označuje delovne pogoje, kjer delavci nimajo stabilnosti, varnosti ali ustreznih pravic. Po definiciji prekarno delo vključuje negotovosti, kot so:

• Dohodkovna negotovost: plača ni zagotovljena ali je prenizka.
• Zaposlitvena negotovost: delo je pogosto kratkotrajno, brez dolgoročnih pogodb.
• Socialna negotovost: delavci nimajo dostopa do ugodnosti, kot so zdravstveno zavarovanje, plačan dopust ali pokojninski prispevki.
• Slabimi delovnimi pogoji: manj priložnosti za napredovanje.

Ali si vedel_a? Izraz „prekarno delo“ ni pravno opredeljen in ga ne najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Gre za izraz, ki se je uveljavil v javnosti zaradi pogostih debat o delovnih pravicah.

Študentsko delo je prekarna zaposlitev?!?

Pogosto gre za oblike dela, kot so:

• Študentsko delo
• Podjemne in avtorske pogodbe
• Samozaposlitev (s.p.), kjer delavec dela samo za enega naročnika
• Agencijske pogodbe
• Neprostovoljna krajša zaposlenost

Ali si vedel_a? Po podatkih statističnega urada iz junija 2024 je delež prekarnih delavcev v Sloveniji 6,6 %, kar predstavlja 65.000 ljudi. Največji delež (39 %) predstavljajo študentska dela.

Pomembno je vedeti: Da so osebe, ki so v takšnih oblikah dela, prekarci, saj so lahko v takšnih oblikah dela izberejo prostovoljno zaradi lastnih preferenc. Kot smo omenili že zgoraj je pogoj, da določeno delo označimo kot prekarno, da je povezano z negotovim položajem delavca in je takšno delo s strani delavca nezaželjeno in mu ne predstavlja stabilnega načina življenja.

Čisto praktično povedano, delo preko študentske napotnice uporabljate večina dijakov in študentov, ki se redno šolate. Le ta vam omogoča, da ob vikendih, v času šolskih/študijskih počitnic in ob vseh dnevih ko nimate pouka, na preprost način pridobivate nove kompetence, delovne izkušnje in zaslužite nekaj denarja za potovanja in stvari, ki si jih želite. Težava nastane, ko delodajalec mladi osebi, ki po končanem študiju išče prvo pravo zaposlitev, da pogoj, da ga bo sprejela na delovno mesto le pod pogojem, da si pridobi študentski status. Ta oseba, si nato študentski status kupi in pri podjetju, zaradi pridobivanje dobrih kompetenc, dela preko kupljenenega študentskega statusa ali zapravi vpis na magisterski študijski program zato, da pridobi študentski status.

Zakaj delodajalci izkoriščajo prekarne oblike dela?

Delodajalci se pogosto izogibajo stroškom, povezanim s standardno zaposlitvijo. Ko te zaposlijo preko študentske napotnice ali druge zgoraj omenjene oblike dela, jim ni potrebno: 

• Plačati regresa.
• Nuditi dopusta.
• Kriti stroškov malice in prevoza.
• Zagotavljati nadomestila med bolniško odsotnostjo.

Več o pravicah iz pogodbe o zaposlitvi pa se bomo posvetili v naslednjih objavah.

Imaš konkretno vprašanje o svojih pravicah, delovno pravni zakonodaji ali karkoli povezanega z zaposlitvijo? Pošlji nam ga na zarja.baselj@mcidrija.si, FB sporočilo ali IG sporočilo ali pa se vsako sredo med 14.00 in 16.00 uro oglasi v pisarni Mladinskega centra Idrija M-prekarCI, kjer ti nudimo brezplačno svetovanje, brezplačno pripravo CV-ja, pomoč pri iskanju zaposlitve, pridobivanju kompetenc ali s kakršnikoli vprašanjem glede dela in zaposlitve.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije https://evropskasredstva.si/