{"id":588,"date":"2019-03-26T08:50:00","date_gmt":"2019-03-26T07:50:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mcidrija.si\/?p=588"},"modified":"2024-07-10T09:36:15","modified_gmt":"2024-07-10T07:36:15","slug":"living-in-idrija-by-davorin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/2019\/03\/26\/living-in-idrija-by-davorin\/","title":{"rendered":"LIVING IN IDRIJA BY DAVORIN"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V Idrijo, oziroma natan\u010dneje, Spodnjo Idrijo, sem se preselil pomladi leta 2012, na \u2013 kot se vsaj retrospektivno zdi \u2013 vrhuncu recesije. Premik sva naredila skupaj s punco, ko sva bodisi kon\u010dala, bodisi obupala nad faksom in ugotovila, da se ne vidiva ve\u010d v Ljubljani. Naj si bodo razlogi za to tak\u0161ni ali druga\u010dni, vsekakor menim, da je bila selitev pravilna odlo\u010ditev. Kmalu sem tudi dobil svojo prvo pravo (in uradno) zaposlitev, in sicer v Mestnem muzeju Idrija, s katerim sem sodeloval od 2013 do 2018, ravno ta zaposlitev pa mi je s\u010dasoma omogo\u010dila finan\u010dno osamosvojitev in s tem tudi nekak\u0161no novo obliko svobode, ki je do tedaj nisem poznal.<\/p>\n\n\n\n

Idrijce \u017eal ve\u010dkrat sli\u0161im tarnati nad majhnostjo in (predvsem) zakotnostjo mesta, kar se mi, osebno, zdi vsaj nepotrebno, \u010de ne \u017ee zapretiravano. Sam mesta nikdar nisem dojemal kot tak\u0161nega, saj izviram iz Sol\u010dave v Zgornji savinjski dolini, ki je veliko manj\u0161i kraj (za primerjavo: cela ob\u010dina \u0161teje 518 prebivalcev (2018)) in ima neprimerljivo bolj omejeno infrastrukturo, s tem pa tudi mo\u017enosti (od zaposlitev, kulturnih ustanov\/dogodkov pa vse do pre\u017eivljanja prostega \u010dasa). Ampak ljudje situacije, v katerih smo, seveda sodimo po lastnih izku\u0161njah in vsi imamo slepe pege, kjer zaradi dreves ne vidimo gozda.<\/p>\n\n\n\n

Osebno mi to, da lahko prakti\u010dno vse nujno uredim v samem centru Idrije, pomeni zelo veliko. S tem mislim denimo na karkoli od zdravstvenih storitev do uradnih zadev (izjemno prijetne izku\u0161nje imam denimo z VEM to\u010dko, kjer sem odpiral (in pozneje zapiral) s.p.), pa od sorazmerno pestre trgovske ponudbe in vse do knji\u017enice, kina, muzeja in galerij. \u010ce je \u010dlovek navajen situacije, kjer se mora za vsako od omenjenih zadev peljati vsaj trideset (Mozirje) \u010de ne ve\u010d (Velenje ali Celje) kilometrov, bo tak\u0161no zgo\u0161\u010deno infrastrukturo hitro pri\u010del ceniti, saj mu ni samoumevna. Ta \u2019koncentrirana razpolo\u017eljivost\u2019 pa navsezadnje ponuja tudi ne le fleksibilnost, temve\u010d tudi mo\u017enost spontanosti. Sploh slednja pa je nekaj, kar sem pogre\u0161al tako v Sol\u010davi (ker je premajhna), kot pozneje, med \u0161tudijem, v Ljubljani (ker je prevelika). Ne glede na zgoraj opisano, pa je umik v naravo mogo\u010d skoraj na vsakem koraku. Iz bloka, kjer \u017eivim, lahko malodane stopim neposredno v gozd, kar mi je izjemno dragoceno. Poleg tega pa hribovit okoli\u0161 (kakr\u0161nega sem tako ali tako \u017ee navajen iz otro\u0161tva) navsezadnje tudi negativno vpliva na mojo depresijo (op. 1) (jo torej, v nasprotju z ravninami, bla\u017ei). In da \u2026 V kolikor to zanima \u0161e kak\u0161nega tujca oziroma bolj sve\u017eega priseljenca: tudi na vo\u017enjo po Zali se \u010dlovek s\u010dasoma navadi.<\/p>\n\n\n\n

Kot pisatelj sicer ne morem re\u010di, da se kakorkoli povezujem ali identificiram s tem mestom. Ne s tem, niti katerimkoli drugim. \u017de tako se v svojih besedilih, \u010de je le mo\u017eno, izogibam geografskim umestitvam. Ne zaljubljam se v mesta in ne pi\u0161em o njih. V teh pogledih sem izjemno pragmati\u010den tip \u010dloveka in tovrstna \u2013 uporabil bom besedo, ki mi gre sicer izjemno na \u017eivce \u2013 \u2019domoljubna\u2019 tanko\u010dutnost mi je tuja. Lahko pa re\u010dem, da v tem okolju z lahkoto ustvarjam. Ne du\u0161i me. In kot tujcu, pri\u0161leku, se mi tudi ni treba ukvarjati s tradicijo in zapu\u0161\u010dino \u2019tistih, ki so tu pisali pred mano\u2019. Ni mi treba biti v dialogu ali kakr\u0161nem koli drugem razmerju z njimi. In tudi v tem je pravzaprav velika svoboda.<\/p>\n\n\n\n

—<\/p>\n\n\n\n

Op. 1: Izjemno depresivna so mi mesta, ki nimajo identitete. \u010ceprav se z zastavono\u0161ama idrijske identitete (vsaj v kulturno-dedi\u0161\u010dinskem pomenu), torej rudnikom in \u010dipko, nikdar nisem zares povezal (in dvomim, da se kadarkoli bom), si upam trditi, da je vsakr\u0161na identiteta bolj\u0161a kot odsotnost identitete. Ta brezosebni, brezidentitetni ob\u010dutek sem denimo dobil (in \u017eivel) v Celju, kjer sem hodil v srednjo \u0161olo. Precej stra\u0161en ob\u010dutek, ki ga ne bi ve\u010d podo\u017eivljal.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Idrijo, oziroma natan\u010dneje, Spodnjo Idrijo, sem se preselil pomladi leta 2012, na \u2013 kot se vsaj retrospektivno zdi \u2013 vrhuncu recesije. Premik sva naredila skupaj s punco, ko sva bodisi kon\u010dala, bodisi obupala nad faksom in ugotovila, da se ne vidiva ve\u010d v Ljubljani. Naj si bodo razlogi za to tak\u0161ni ali druga\u010dni, vsekakor […]<\/p>\n","protected":false},"author":252603206,"featured_media":589,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"jetpack_seo_schema_type":"","_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_wpcom_ai_launchpad_first_post":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"{title}\n\n{excerpt}\n\n{url}","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2},"_wpas_customize_per_network":false,"jetpack_post_was_ever_published":false},"categories":[1369],"tags":[],"class_list":["post-588","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-living-in-idrija"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_likes_enabled":true,"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pfSlLi-9u","jetpack-related-posts":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/mcidrija.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/DAVORIN.jpg?fit=770%2C846&ssl=1","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/588","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/252603206"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=588"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/588\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":591,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/588\/revisions\/591"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/589"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=588"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=588"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=588"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}