{"id":592,"date":"2019-04-02T11:15:00","date_gmt":"2019-04-02T09:15:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mcidrija.si\/?p=592"},"modified":"2024-07-10T09:46:54","modified_gmt":"2024-07-10T07:46:54","slug":"living-in-idrija-s-polno-paro-naprej-by-tim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/2019\/04\/02\/living-in-idrija-s-polno-paro-naprej-by-tim\/","title":{"rendered":"LIVING IN IDRIJA: S POLNO PARO NAPREJ! BY TIM"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ponosen sem, da sem iz na\u0161ih koncev. Ljudje smo trmasti, to\u010dno vemo kaj si \u017eelimo in to tudi realiziramo. Ko sem nam ponudi prilo\u017enost, jo prepoznamo in udejanjimo. Tu ni prostora za sprenevedanje.<\/p>\n\n\n\n

Obstajalo pa je obdobje, ko smo se \u0161e iskali, definirali na\u0161e prioritete in pripravljali strategije za prihodnost. V tem \u010dasu smo opazili zanimiv trend, ko je dru\u017ebeno dogajanje v mestnem jedru za\u010delo umirati. Lokali in trgovine so pri\u010dele zapirati svoja vrata. Pri\u0161lo je do favne, da si noben drug ni \u017eelel ponoviti izku\u0161nje predhodnikov, zaradi \u010desar so ostali prostori zelo dolgo \u010dasa prazni. Turisti\u010dnih obiskovalcev mesta se je nekoliko pove\u010dalo, te\u017eko pa bi rekli, da je bilo to tisto, kar smo od UNESCO-ve dedi\u0161\u010dine pri\u010dakovali. Ponudba turisti\u010dnih artiklov, sploh nakup \u010dipk, je \u0161e najbolj spominjal na loterijo. Lahko, da so imeli obiskovalce, a so bila prodajna mesta zaprta, ali pa obratno, so bila prodajna mesta odprta, obiskovalcev pa ni bilo. Po mestu je mrgolelo starih zapu\u0161\u010denih hi\u0161 in stanovanj, ki niso bila namenjena za odkup ali najem. Ker sta najve\u010dji korporaciji zaposlovali glavnino ljudi, le-ti niso imeli \u010dasa in interesa, da bi karkoli naredili v zvezi z razvojem dodatne ponudbe v mestu. \u0160e sami so bili bolj pasivni glede obstoje\u010de ponudbe v mestu. Pri\u0161lo je do tiste zanimive to\u010dke, ko si na sprehodu po Idriji le ste\u017eka sli\u0161al spregovorjeno besedo v doma\u010dem dialektu. Doma\u010dinov ni bilo na spregled. Za kratek \u010das smo postali pravo mesto duhov.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potem pa je na neki to\u010dki nekdo popi**il.<\/strong> Stvari so se pri\u010dele premikati iz mrtve to\u010dke. Lokali in trgovine v starem mestnem jedru so pri\u010dele ponovno odpirati svoja vrata s pomo\u010djo cenej\u0161ega subvencioniranega najema, ki jim ga je omogo\u010dila Ob\u010dina. Butiki s \u010dipkami so postali odprti sedem dni na teden, celo leto (razen za novo leto). Z dvigom cene \u010dipke, pa so prodajalci stopili na stran tudi klekljaricam, saj so jim tako zagotovili dostojen zaslu\u017eek za opravljeno delo. Le na enem mestu se zdaj lahko dobi tudi raznorazne produkte doma\u010dih pridelovalcev: med, marmelade, salame, sir, craft pivo \u010crni orel, doma\u010de \u017eganje itd.<\/p>\n\n\n\n

Za nekatere stvari nikoli ni prepozno, razen \u010de je potreben pobeg iz sobe. In ker vsaka vsaka soba potrebuje svojo zgodbo, so seveda nastale tri sobe pobega. Pri Paracelsusovi delavnici se znajdete v alkimisti\u010dni sobi znamenitega znanstvenika in okultista, ki je na gradu imel svoj laboratorij. Da mu tekmeci ne bi ukradli skrivnosti, se soba takoj za va\u0161im prihodom avtomati\u010dno zaklene. Pe\u0161\u010dena ura pa ka\u017ee \u010das, v katerem morate zbe\u017eati, preden se spro\u017ei nevaren strup v obliki zelenega plina! Scopolijev herbarij je botani\u010dna soba, kjer morajo obiskovalci skozi \u0161ifre, ki jih je Scopoli zapisal v svoje herbarije, odkriti klju\u010d, ki jih bo popeljal do prav posebnega odkritja. Knapom se vsuje rov in morajo pot ubrati skozi zapu\u0161\u010dene rove kjer stra\u0161i Berkmandlc – Pobeg iz rudnika se lahko pri\u010dne!<\/p>\n\n\n\n

Avanture pa so se naprej nadaljevale tudi, ko so obiskovalci u\u0161li iz peklenskih sob. Poleg popularnega ribarjenja so se pojavila tudi organizirana vodenja z d\u017eipi do klav\u017e, ledene jame in raziskovanja vojskarskega hribovja skupaj z grapo Ga\u010dnik, z vmesno malico na kmetiji, kjer se mastijo ob oku\u0161anju lokalnih dobrot. Tisti, ki so \u017eeljni bolj adrenalinskih pustolov\u0161\u010din, pa imajo na razpolago kanjoning od izvira reke Idrijce ali skozi grapo Ga\u010dnik, ter organizirana opazovanja medvedov ob spremstvu lovca.<\/p>\n\n\n\n

Krajinski park Zgornja Idrijca skrbi za projekte s podro\u010dja raziskovanja in ohranjanja diverzitete naravnih vrst, izobra\u017eevanja za \u0161ole v Centru za obiskovalce in turisti\u010dno ponudbo znotraj krajinskega parka. V \u010dasu sezone je potrebno za vstop z avtom pla\u010dati ustrezno “ekolo\u0161ko takso”, medtem ko je obisk s kolesom brezpla\u010den. Urejeno je tudi kopali\u0161\u010de Bela skupaj s kampom. S prijavo razli\u010dnih projektov pa KPZI skrbi, da veliko kadra med mladimi, ki so se odlo\u010dili za \u0161tudij biologije, ostane doma. Seveda ni\u010d od tega ne bi bilo mo\u017eno brez pomo\u010di Ob\u010dine in ureditve odlokov, ki so do formiranja parka ote\u017eevali njegovo delovanje. Da pa imajo obiskovalci ob\u010dutek, da so vstopili v star in okolijsko raznolik svet, pa jih \u017ee v kro\u017enem kri\u017ei\u0161\u010du v Godovi\u010du pri\u010daka kip dinozavra, \u010digar stopnje so bile najdene v okolici. Nekega dne upamo, da bo dovolj sredstev tudi za izvedbo Dino parka Godovi\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Poleg obstoje\u010de nastanitvene dejavnosti se je le-tej pridru\u017eil \u0161e obnovljeni Hotel Nanos. Glede na novo ob\u010dinsko regulacijo obdav\u010ditve zapu\u0161\u010denih nepremi\u010dnin, so lastniki kaj kmalu pri\u0161li do spoznanja, da bo najla\u017eje, \u010de nepremi\u010dnine prodajo, oziroma oddajo v najem obiskovalcem, kot tudi lokalnim najemnikom. Posebnost glede nastanitev pa je popust, katerega obiskovalci lahko uveljavljajo ob predlo\u017eitvi ra\u010dunov, s katerimi doka\u017eejo obisk ali nakup lokalnih proizvodov.<\/p>\n\n\n\n

Ker ni vse zgolj v tehni\u010dni in naravni dedi\u0161\u010dini, je potrebno obiskovalce obdr\u017eati \u0161e s kulturno ponudbo. Spomnili smo se, da imamo najstarej\u0161o pihalno godbo na Zemlji in to slovesno obelodanili celotnemu svetu. Razglasitev krajevnega praznika idrijske godbe je postal tudi povod za Festival pihalnih godb. Zgodba festivala je \u0161la v smeri showcase festivala, kjer se predstavljajo \u0161tevilni podmladki iz celotne Evrope, kasneje pa so se jim pridru\u017eile \u0161e skupine iz drugih koncev sveta. Glede na pobratenost z Gu\u010do in New Orleansom, pa je pripeljalo do stika evropskih etno ritmov in ameri\u0161kega jazza. Da je tekom festivala postalo sploh veselo, pa poskrbijo \u0161e gastronomske specialitete festivalskih udele\u017eencev. Festival pihalnih godb pa je zgolj eden od del\u010dkov mozaika poletnega dogajanja, katerega se tr\u017ei pod skupinskim imenom Festivalsko poletje v Idriji. Zraven \u0161tejemo \u0161e Festival idrijske \u010dipke, Praznik idrijskih \u017elikrofov, \u010cipkarija, Tango festival, Alter alt festival, \u010cetrtke na placu in Po\u010ditni\u0161ki kino.<\/p>\n\n\n\n

Marketing je pri vsem tem naredil resni\u010dno ogromno. \u010cisto nekaj svojevrstnega pa so pri \u0161irjenju na\u0161e zgodbe naredile Idrijske hi\u0161e v Postojni, Kobaridu, na Bledu, Ljubljani in Piranu. Svojevrstni turisti\u010dni centri, ki delajo promocijo na\u0161e ponudbe, slu\u017eijo tudi kot restavracije, ki servirajo \u017elikrofe, se pravi na\u0161e gastronomske posebnosti in druge lokalne prepoznavne produkte.<\/p>\n\n\n\n

Do kulturnega preporoda je v mestu pripomogla tudi obnova Filmskega gledali\u0161\u010da Idrija, ki je postal ve\u010dnamenska dvorana. Z nakupom profesionalnega digitalnega projektorja pa je program lahko stopil nasproti \u0161ir\u0161i publiki. V njej domuje tudi gledali\u0161ka skupina s svojo produkcijo. Omogo\u010da pa tudi uporabo dvorane za konferen\u010dni turizem. Najstarej\u0161a gledali\u0161ka stavba na Slovenskem v sklopu European Route of Historic Theatres – Adriatic trail privablja gledali\u0161ke entuziaste s celotnega sveta. Velik korak za osrednjo in najstarej\u0161o kulturno in\u0161titucijo, Mestno knji\u017enico in \u010ditalnico Idrija, pa se je zgodil z izgradnjo nove knji\u017enice, na mestu, kjer je prej stalo Rudni\u0161ko gledali\u0161\u010de. S tem je ustanova postala dostopna tudi invalidom, mamam z vozi\u010dki in starej\u0161im ob\u010danom, za razliko od preteklih prostorov v Magazinu.<\/p>\n\n\n\n

Danes si res ne morem predstavljati, kako bi se lahko druga\u010de odvilo na\u0161e \u017eivljenje. Kak\u0161en bi bil na\u0161 vsakdan, \u010de ne bi izkoristili vseh mo\u017enosti, ki so nam bile dane. Verjetno bi morali pogledati skozi temno ogledalo v paralelno realnost, kjer odlo\u010devalci niso naredili pravih odlo\u010ditev.<\/p>\n\n\n\n

Lep pozdrav iz prihodnosti,<\/strong> ki je lahko tudi \u017ee va\u0161a sedanjost.<\/p>\n\n\n\n

***<\/p>\n\n\n\n

Fotografija: iz projekta TBI – www.tbi.si<\/a>; foto: Marko \u010cuk<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponosen sem, da sem iz na\u0161ih koncev. Ljudje smo trmasti, to\u010dno vemo kaj si \u017eelimo in to tudi realiziramo. Ko sem nam ponudi prilo\u017enost, jo prepoznamo in udejanjimo. Tu ni prostora za sprenevedanje. Obstajalo pa je obdobje, ko smo se \u0161e iskali, definirali na\u0161e prioritete in pripravljali strategije za prihodnost. V tem \u010dasu smo opazili […]<\/p>\n","protected":false},"author":252603206,"featured_media":593,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2},"_wpas_customize_per_network":false,"jetpack_post_was_ever_published":false},"categories":[1369],"tags":[],"class_list":["post-592","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-living-in-idrija"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/mcidrija.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/TIM.jpg?fit=770%2C481&ssl=1","jetpack_likes_enabled":true,"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pfSlLi-9y","jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/592","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/252603206"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=592"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/592\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":595,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/592\/revisions\/595"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/593"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=592"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=592"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=592"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}