{"id":727,"date":"2022-11-09T09:00:00","date_gmt":"2022-11-09T08:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mcidrija.si\/?p=727"},"modified":"2024-07-10T12:28:37","modified_gmt":"2024-07-10T10:28:37","slug":"living-in-idrija-by-vesna-fasink-idrija-od-nekdaj-napredna-in-naj-tako-tudi-bo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/2022\/11\/09\/living-in-idrija-by-vesna-fasink-idrija-od-nekdaj-napredna-in-naj-tako-tudi-bo\/","title":{"rendered":"LIVING IN IDRIJA BY VESNA FA\u0160INK [IDRIJA,\u00a0OD NEKDAJ NAPREDNA IN NAJ TAKO TUDI BO.]"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Leto 1980 je bilo zame udarno: poroka, rojstvo h\u010derke, zaklju\u010dek gimnazije in nova zaposlitev \u2013  v Idriji oziroma na Vojskem. Sestri\u010dna je na dan slovesa iz doma\u010de vasi (na drugem koncu Slovenije) tekala po vasi in se po otro\u0161ko drla: ”Vesna gre v Indijo.” Seveda sem jo pri prvem in drugem vre\u0161\u010danju \u0161e popravila, da odhajam v Idrijo in da je to v Sloveniji, a je vztrajala pri svojem. Idrija je bila zanjo na neznanem koncu sveta. Zame pa tudi uganka, saj  mi je bilo pomembno samo to, da z dru\u017eino dobimo slu\u017ebo in stanovanje.  Prvi\u010d sva se v Idrijo in Vojsko odpravila sama z mo\u017eem.  O\u010de je posodil fi\u010dka in tako sva v Godovi\u010du \u0161e vsa optimisti\u010dna pri\u010dakovala, kako se bo pred nama kar odprlo veliko mesto. Nato pa  drama: hudi ovinki, ozka cesta, koti\u010dek neba sem iz fi\u010dka komaj \u0161e ujela. Lotevala se me je tesnoba. \u00bbKam greva?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Mesto je le\u017ealo stisnjeno v rokave hribovja. Ravnatelj in pomo\u010dnik ravnatelja sta bila na pogovoru izjemno prijazna in o\u010detovska. Razgovor je bil dolg in dober. Seveda sta preverjala novinko, saj sta ji zaupala pol osemletke. Na Vojskem je takrat potekal pouk od 1. do 4. razreda.  Spominjam se, da niti posebne treme nisem imela, ker je bilo preprosto vsega preve\u010d in sem probleme poenostavila v tisto: ”Pa kaj, zmogla bom. Vse bom zmogla.” Izro\u010dila sta nama klju\u010de \u0161ole in stanovanja v \u0161oli. Seveda sva takoj od\u0161la \u0161e na Vojsko. Ob slovesu iz ravnateljeve pisarne je gospod Vr\u0161ec naro\u010dil, naj voziva previdno in za\u017eelel sre\u010dno pot. Pomislila sem: \u00bbOgnjeni krst je \u017ee za nama in huj\u0161e ne more biti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Pa je bilo. Le da tokrat v smeri navzgor. Hvale\u017ena sem bila o\u010detu, da je imel le fi\u010dka in ne Mercedesa ter da me je vozil mo\u017e, ki sem mu zaupala. Za vso tesnobo, ki naju je spremljala na poti, sva bila nagrajena na Vojskem. Prekrasni pogledi, neskon\u010dni razgledi. Nebo je bilo prostrano in kot v objemu nad pokrajino. Ne tako dale\u010d je kraljeval Triglav z gorovjem.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ola je bila stara, precej neurejena. Spodaj dve u\u010dilnici, zgoraj stanovanje. Na\u0161 bodo\u010di dom. Skromen, ampak na\u0161. Odpirala sem okna. Da sonce pride v prostore. V glavi so begale misli, kaj urediti v u\u010dilnici in stanovanju, kje kupiti kruh, kako je s po\u0161to, telefona v \u0161oli ni,  vas ni velika, od kje prihajajo otroci v \u0161olo, kako se bom razumela z ljudmi \u2026   Pri odpiranju kuhinjskega okna sem zagledala na va\u0161ki cesti mlado dekle. Pa kako je bilo podobno dekletu, ki\u2026 \u010cakala sem, da je pri\u0161la bli\u017eje in jo poklicala: ”Irena”. Ozrla se je proti meni in seveda je bila ona. Irena -moja  sostanovalka iz dija\u0161kega doma. Obiskovala je babi\u0161ko \u0161olo in me kar v dija\u0161kem domu nau\u010dila priprav na porod. Tisti trenutek sem za\u010dutila samo sonce, varnost in zaupanje, ker je tako dobra oseba, kot je \u017ee takrat bila Irena, lahko zrasla le med dobrimi ljudmi. In tako se je dejansko tudi izkazalo.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e preden se je kon\u010dalo prvo \u0161olsko leto na Vojskem, sva z mo\u017eem dobila vabilo ravnatelja, da prideva v Idrijo. \u010cakalo nas je hi\u0161ni\u0161ko stanovanje v stari \u0161oli. Na\u0161 dom je bil tokrat v samem centru mesta. H\u010derka Katja je bila stara dobro leto. Najprej sem med ljudmi opazila veliko medgeneracijsko pomo\u010d. Babice in dedki so prihajali v vrtec in svoje vnuke oddajali in prevzemali ob urah, ki so bile za otroke primernej\u0161e. V krajih, od koder sem prihaja, sem poznala le enosmerno pomo\u010d, od mlaj\u0161ih k starej\u0161im. Opazila sem precej manj\u0161o dru\u017eabnost med me\u0161\u010dani, kot v vasi mojega otro\u0161tva, kjer je dru\u017eabnost takrat \u0161e pogosto prestopala meje. Vendar sem opazila tudi, da je zmerna dru\u017eabnost nadgrajena z zelo visoko kvaliteto dru\u017einskega \u017eivljenja. In tak na\u010din \u017eivljenja je v meni vzbudil veliko ob\u010dudovanje in odobravanje. Med ljudmi je veljalo veliko medsebojno spo\u0161tovanje in dostojanstvo, zelo spo\u0161tljivo sprejemanje razli\u010dnosti. Bolniki, ki so v\u010dasih bolj  pogosto kot sedaj, kar v pi\u017eamah privihrali v mesto, so bili vedno dele\u017eni vzornega odnosa. Ko sem prvi\u010d do\u017eivela tako sre\u010danje, je sosed Vele pojasnil: ”Iz bolnice na Gri\u010du je. Vpra\u0161aj ga, \u010de je la\u010den ali \u017eejen, ker so to skoraj vedno, in med tem poskrbi za klic v bolnico. Takoj pridejo ponje.” Takih obiskov je bilo v mestu kar nekaj. Ampak nikoli, res nikoli niso bili ti ljudje dele\u017eni ni\u010d spornega. Ravno obratno. Dobili so pozornost in pomo\u010d. Opazila sem tradicionalno dobra prijateljstva med dru\u017einami, ki so bile kr\u0161\u010danske vere in neverujo\u010dimi. V krajih, od koder sem jaz prihajala, so takrat te razlike predstavljale dolo\u010dene ovire za dru\u017eenje (in eni so se imeli za bolj\u0161e od drugih). Vse to so bile vrednote, ki sem jih z veseljem  in ponosom prevzela tudi sama v svojo dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Mesto je \u017ee takrat imelo svoj pristen akademski utrip. Vedno se je kaj dogajalo. Ko sem  prvi\u010d stopila \u010dez prag mestne knji\u017enice, sem mislila, da sem v Ljubljani. Tako dobro urejena in zalo\u017eena je bila kljub temu, da je \u017ee na vsaki \u0161oli obstajala zelo dobro zalo\u017eena knji\u017enica. Takrat sem bila u\u010diteljica in od nas se je pri\u010dakovalo, da smo bili vpeti tudi v dogodke v kraju. Pedago\u0161ko dru\u0161tvo je bilo zelo aktivno. Zamuditi aktivnosti v dru\u0161tvu je bilo nesprejemljivo. Dru\u0161tvo se je z vso vnemo in strokovno skrbnostjo lotevalo re\u0161evanja te\u017eav, ki so se pojavljale v vzgoji in izobra\u017eevanju. Tudi takrat dolo\u010deni stra\u0161i niso imeli denarja za \u0161olsko malico ali kosilo, pa na nepla\u010dilo niso  opozarjali zvon\u010dki. \u0160ole so to uredile same, brez medijskega pompa. Kjer je bilo malice za 400 otrok, je bila malica tudi za tistih deset\u2026  Izobra\u017eevanje je na sploh imelo v Idriji vedno pomembno mesto. Muzej je tako kot danes stalno presene\u010dal z razstavami in zbirkami. Glasbena in \u010dipkarska \u0161ola sta bili \u017ee takrat skoraj obvezna tradicija izobra\u017eevanja otrok. Seveda je to veljalo tudi za mojo h\u010derko.<\/p>\n\n\n\n

Delavska zavest je bila v Idriji na izredno visoki ravni. Delavci Kolektorja in Rotomatike so  bili vsake tri mesece ali na pol leta nagrajeni s ”pora\u010duni”. Takrat je bilo veselje po celem mestu, tudi med trgovci, obrtniki, gostinci.  Sindikat je bil pomemben \u010dlen v vsaki ustanovi in vsaki tovarni, sindikalisti pa spo\u0161tovane osebe.<\/p>\n\n\n\n

Ponudba obrtnikov je bila zelo velika. Frizerski saloni so dohajali vse novosti,  \u0161ivilje so kar cvetele v svojih kreacijah\u2026 Imeli smo mo\u010dno avto\u0161olo in \u0161e istega leta sem opravila \u0161oferski izpit. \u0160e sprehod po blagovnici Mercator je predstavljal do\u017eivetje. Ponudba je bila odli\u010dna, prodajalke pa tako vljudne in urejene, da so same po sebi predstavljale vzor, kako pomembna je osebna urejenost in prijaznost.<\/p>\n\n\n\n

Koliko plesov, praznovanj in porok je odmevalo v samem centru mesta, saj je bila gostilna Nebesa utrip razvedrila. Disco pa najbolj za\u017eelena destinacija za mlade in kar \u0161e v \u010dasu odra\u0161\u010danja moje h\u010dere.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e eno malenkost sem opazila takoj ob prihodu v Idrijo in jo obo\u017eujem \u0161e danes. Ljudem znamo dati zelo posre\u010dene vzdevke. Vzdevke, ki na najbolj\u0161i mo\u017eni na\u010din predstavljajo osebo, pa v sebi nimajo nobene \u017ealjivosti ali hudobije. Nekaj \u010dasa sem si take vzdevke celo bele\u017eila. Po pojem smo v tem najizvirnej\u0161i na svetu.<\/p>\n\n\n\n

\u017divljenje v Idriji me je tako hitro nau\u010dilo, da ni pomemben prostor, kjer \u017eivi\u0161,  pomembne so vrline in odlike ljudi, med katerimi \u017eivi\u0161. Zato domoto\u017eja nisem \u010dutila niti v prvem letu bivanja v Idriji.  Zaradi vsega opisanega je Idrija ostala dom moje dru\u017eine in od samega za\u010detka sem bila ponosna, da sem doma v Idriji. Idrija je v mojem srcu zaradi ljudi, zaradi kvalitete njihovega  razmi\u0161ljanja, dela in aktivnosti. Idrija mi je dala prvo zaposlitev, prvi dom – takrat, ko sem to najbolj potrebovala. In cesta nazaj domov v Idrijo ni ve\u010d drama. Ovinke odvozim mojstrsko, tako kot se za Idrij\u010danko spodobi. <\/p>\n\n\n\n

Ko sem kasneje brskala po zgodovini Idrije, sem povezala, da je naprednost v zibelko Idrije polo\u017eila \u017ee njena preteklost. Skozi zgodovino je bila Idrija pri prenekateri stvari prva,  vedno napredna in sodobna. In naj tako tudi bo.<\/p>\n\n\n\n

Vesna Fa\u0161ink, kandidatka za \u017eupanjo<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leto 1980 je bilo zame udarno: poroka, rojstvo h\u010derke, zaklju\u010dek gimnazije in nova zaposlitev \u2013  v Idriji oziroma na Vojskem. Sestri\u010dna je na dan slovesa iz doma\u010de vasi (na drugem koncu Slovenije) tekala po vasi in se po otro\u0161ko drla: ”Vesna gre v Indijo.” Seveda sem jo pri prvem in drugem vre\u0161\u010danju \u0161e popravila, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":252603206,"featured_media":728,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"jetpack_seo_schema_type":"","_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_wpcom_ai_launchpad_first_post":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"{title}\n\n{excerpt}\n\n{url}","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2},"_wpas_customize_per_network":false,"jetpack_post_was_ever_published":false},"categories":[1369],"tags":[],"class_list":["post-727","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-living-in-idrija"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_likes_enabled":true,"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pfSlLi-bJ","jetpack-related-posts":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/mcidrija.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/VESNA-FASINK.jpg?fit=770%2C1027&ssl=1","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/727","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/252603206"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=727"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/727\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":731,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/727\/revisions\/731"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/728"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=727"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=727"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mcidrija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=727"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}