Županske kandidate in kandidatke na lokalnih volitvah 2026 smo pozvali, da odgovorijo na vprašanja mladih. Preberi si njihove odgovore in se v nedeljo odloči na podlagi podatkov, ki so zate pomembni!
Vprašanja, ki smo jih zastavili kandidatom in kandidatkam, smo nabrali preko ankete, ki smo jo poslali mladinskim društvom in organizacijam, objavili na naših družbenih omrežjih in spletni strani. Vprašanja smo uredili in kandidatom dali rok do 8. 11. za posredovanje odgovorov. Rok smo nato podaljšali do 11. 11. in poslali opomnike.
Postavili smo 6 vprašanj, na naslednjih pet tematik:
V nadaljevanju si pod vsakim vprašanjem, lahko prebereš neobdelane (samo copy-paste) odgovore, ki smo jih prejeli od kandidatov.

VPRAŠANJE: Uporaba drog naj bi bila v Idriji v porastu. Katere konkretne ukrepe bi kot župan oziroma županja uvedli za preprečevanje uporabe drog med mladimi in zmanjševanje negativnih posledic njihove uporabe? Kako bi naslovili tako preventivno delovanje kot podporo mladim, ki droge že uporabljajo, ter jim zagotovili dostop do ustrezne pomoči?
SIMON PERMOZER – GLAS OBČANOV
Najprej potrebujemo zanesljive podatke. Skupaj s policijo, Zdravstvenim domom in Centrom za socialno delo bomo pripravili pregled stanja in ga objavili, nato pa sproti spremljali, kaj ukrepi dosežejo. Predlagamo stalno lokalno skupino za preprečevanje zasvojenosti, ki jo vodi občina in v kateri sodelujejo policija, CSD, Zdravstveni dom, šole, MCI in nevladne organizacije. Taka skupina v Velenju letno porabi okrog 30.000 evrov za preventivo, svetovalnice in programe za starše. Naša skupina bi vsako leto javno poročala, kaj je naredila in kakšni so bili učinki.
- V šolah bomo okrepili preventivne programe in šolo za starše, podprli duševno zdravje mladih ter poskrbeli, da bo dovolj prostočasnih dejavnosti in prostorov, kjer se mladi družijo brez alkohola in drog.
- Tisti, ki droge že uporabljajo, in njihovi starši morajo imeti dostop do brezplačne svetovalnice brez napotnice in čakalne vrste ter jasno pot do zdravljenja in programov zmanjševanja škode v regiji.
- Mladinski delavci in strokovnjaki naj bodo tam, kjer se mladi zadržujejo, tudi na podeželju.
- Kjer je problem tudi prostorski, ga bomo reševali z razsvetljavo, urejeno okolico in večjo prisotnostjo ljudi, pri tem pa mladih ne bomo stigmatiziraliI.
MATEVŽ STRAUS – ZAGON. ZA OBČINO IDRIJA
Najboljša preventiva so mladi, ki se čutijo vključene, slišane in del skupnosti. Kdor ima kam iti, s kom ustvarjati in komu zaupati, je manj ranljiv. Zato preventivo gradimo na treh ravneh.
- Prostor in priložnosti za mlade v vseh krajih
● Mobilni mladinski kombi bo redno obiskoval vse krajevne skupnosti, tudi tam, kjer mladi danes nimajo kam iti.
● Podprli bomo vse, ki vključujejo mlade: športna, kulturna in gasilska društva, mladinske organizacije in glasbene šole, s prostori, kadri in javnim priznanjem.
● Prostočasne aktivnosti v vseh krajevnih središčih in prostori za ustvarjanje (podcasti, glasbeni studio, 3D-tisk) z dobrimi mentorji. - Strokovna preventiva in povezovanje
● Povezali bomo šole, zdravstveni dom, mladinske organizacije, center za socialno delo in policijo, da bodo delovali usklajeno.
● Okrepili bomo sodelovanje s policijo in medobčinskim redarstvom za nadzor nad lokacijami, kjer se preprodajajo droge, hkrati pa bomo poskrbeli za boljšo osvetlitev in urejenost javnih površin.
● Projektna pisarna bo za preventivne programe pridobivala evropska sredstva, da bodo dolgoročni in ne le enkratne akcije.
● V preventivne programe bomo vključili tudi izobraževanje staršev kot del rednih roditeljskih sestankov ali dodatnih izobraževanj. - Pomoč mladim, ki droge že uporabljajo
● Mladi in starši morajo vedeti, kam se lahko obrnejo, brez sramu in stigme. Poti do strokovne pomoči bodo jasne in vidne. Mesečno bo potekala info točka oziroma svetovalnica v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki bo na voljo za pomoč in svetovanje. Info točka bi lahko v sodelovanju z DrogArt organizirala tudi anonimna testiranja na drogo in nevarne primesi v drogah.
● Okrepili bomo sodelovanje mladinskih delavcev na terenu, ki težavo pogosto opazijo prvi, s strokovnimi službami za svetovanje in zdravljenje.

VPRAŠANJE: Kakšno prednostno mesto ima izgradnja nove kulturne dvorane v vašem programu in kakšni so vaši načrti glede njene izvedbe?
SIMON PERMOZER – GLAS OBČANOV
Kulturna dvorana je eden večjih projektov v našem programu. Idrija danes nima dvorane, ki bi ustvarjalcem in obiskovalcem zagotavljala primerne pogoje: Rudniška dvorana potrebuje obnovo, večji dogodki pa se selijo v telovadnice.
Ne bomo obljubljali, da bo dvorana v enem mandatu zgrajena, ker je občinski proračun sam ne zmore. Obljubljamo pa, da bo projekt do konca mandata pripravljen za prijavo, ko bo objavljen primeren razpis ali ko bomo našli soinvestitorja:
- v prvem letu analiza potreb skupaj z uporabniki, od godbe in zborov do šol in mladih organizatorjev,
- do konca drugega leta študija variant (obnova Rudniške dvorane, nova dvorana ali hibridni objekt z dvorano in stanovanji za mlade), o kateri odloči občinski svet,
- do konca mandata projektna dokumentacija, gradbeno dovoljenje in prijava na vsaj en državni ali evropski razpis.
Medtem bomo uredili najnujnejše v Rudniški dvorani. Primer Modre dvorane, ki je stala več kot 2,2 milijona evrov in je bila financirana iz več virov, kaže, da denar dobi, kdor ima projekt pripravljen.
MATEVŽ STRAUS – ZAGON. ZA OBČINO IDRIJA
Osrednja kulturna dvorana v Idriji je med največjimi projekti mandata, zato jo obravnavamo prednostno. Uvrstili smo jo med šest velikih projektov, za katere se je naš kandidat za župana zavezal, da bo v prvih 100 dneh javno predstavil njihovo stanje, stroške in časovnico. Enako velja za popotresno sanacijo kulturne dvorane v Spodnji Idriji.
Pri izvedbi bomo sledili štirim korakom:
- Najprej resnica o stanju. Pred obljubami o datumih bomo javno pokazali, kje je projekt danes, koliko bo stal in kdaj je izvedljiv.
- Denar ne samo iz proračuna. Projektna pisarna za evropska sredstva bo dvorano pripravila za prijave na razpise. V programu predvidevamo kombinacijo javnih in tržnih virov.
- Dvorana, ki živi. Javna kulturna infrastruktura mora biti čim bolj izkoriščena. Zato jo bo upravljala sposobna ekipa, ki bo v prostore pritegnila tudi organizatorje dogodkov, podjetja in druge zasebne uporabnike.
- Vlaganje v vsebino, ne le v zidove. Hkrati bomo krepili kulturne organizacije in programe, ki bodo dvorano napolnili.
Dvorana ni le stavba. Je prostor, kjer se društva, šole in obiskovalci srečujejo, in mora biti zgrajena tako, da jo bomo zmogli tudi vzdrževati in polniti.
Druga večja kulturna infrastruktura je oživljanje območja Jožefovega jaška, ki ga bomo namenili ustvarjalcem in kulturnim društvom.

VPRAŠANJE: Ali podpirate idejo o izgradnji javnega pokritega bazena v občini Idrija, ki bi omogočal plavanje in rekreacijo vsem generacijam? Kakšne možnosti vidite za njegovo umestitev v prostor, na primer v Idriji ali Spodnji Idriji, ter kako bi zagotovili financiranje in dostopne cene za uporabnike?
Javni bazen bi lahko izboljšal možnosti za šport in rekreacijo lokalnega prebivalstva, hkrati pa dopolnil turistično ponudbo občine. Pomanjkanje tovrstne infrastrukture lahko vpliva tudi na odločitve mladih o tem, kje si bodo po zaključku študija ustvarili dom.
SIMON PERMOZER – GLAS OBČANOV
Ideja je dobra in razumemo, zakaj je mladim pomembna. Vendar je ne bomo obljubljali, ker je pokriti bazen ena najdražjih javnih naložb, tako pri gradnji kot pri vsakoletnem obratovanju (energija, voda, osebje). V našem programu ga ni, ker vanj zapisujemo samo tisto, za kar vemo, od kod bo denar.
Predlagamo, da bazen v tem mandatu vključimo v pregled športne infrastrukture in naročimo oceno izvedljivosti. Ta naj pokaže, kje bi bazen lahko stal (v Idriji ali Spodnji Idriji), koliko bi stala gradnja in koliko vsakoletno obratovanje, ali bi pri tem sodelovali Občina Cerkno, gospodarstvo in turizem ter ali bi lahko uporabili vodo, ki se črpa iz zaprtega rudnika. Na podlagi ocene in po javni predstavitvi naj odloči občinski svet. Dostopne cene so namreč mogoče le, če občina vnaprej ve, koliko izgube bo vsako leto pokrivala.
Program ni zaprt. Če bo ocena pokazala, da je bazen izvedljiv, ga bomo vanj zapisali.
MATEVŽ STRAUS – ZAGON. ZA OBČINO IDRIJA
Pokriti bazen bi pomembno izboljšal kakovost življenja v občini: koristil bi otrokom, starejšim, športnim društvom in turizmu ter vplival na odločitev mladih, kje si bodo ustvarili dom.
A želimo biti pošteni. Pred volitvami bi bilo lahko obljubiti bazen in nabrati točke, vendar ne želimo biti populisti z obljubami brez kritja. Bazen je ena najdražjih občinskih naložb, predvsem zaradi letnih stroškov delovanja. Mnoge občine danes težko vzdržujejo bazene, ki so jih zgradile. Zato zagovarjamo premišljen pristop: bazen, ki bo dolgoročno vzdržen in ne bo jemal denarja cestam, vodi ali šolam.
Rešitev vidimo v okviru mestnega hotela v Idriji, ki ga bomo uresničili z zasebnim investitorjem ali v javno-zasebnem partnerstvu:
- Skupna naložba: hotelski gostje zagotavljajo zasedenost in prihodke, zato breme ne pade le na proračun.
- Javni dostop v pogodbi: zagotovljeni termini za občane, šole, plavalne tečaje in društva.
- Dostopne cene: prihodki tržnih uporabnikov omogočijo nižje cene za otroke, družine in upokojence.
- Evropska sredstva za javni del projekta.
Pred odločitvijo bomo pripravili in javno predstavili študijo izvedljivosti, da bo jasno, koliko bo bazen stal in kdo bo nosil stroške.

VPRAŠANJE: Katere konkretne ukrepe bi uvedli, da bi spodbudili lastnike praznih stanovanj in drugih nepremičnin k njihovi prodaji ali oddaji ter tako povečali dostopnost stanovanj za mlade in druge prebivalce?
SIMON PERMOZER – GLAS OBČANOV
To je naša prednostna naloga. Občina je pred leti v gradivu za projekt Mreža za bivanje zapisala, da je v Idriji okrog 800 praznih stanovanj, mladi pa se odseljujejo, ker ne najdejo, kje bi živeli. Okrog 300 teh stanovanj naj bi bilo zgrajenih po letu 1965. Ta stanovanja je treba najprej preveriti in jih znova ponuditi v najem. Lastniki jih pogosto ne oddajo, ker se bojijo tveganja.
Občina lahko to tveganje prevzame.
- Občinska najemna agencija, lastnik sklene pogodbo z občino, ki mu jamči redno najemnino in vrnitev stanovanja v enakem stanju. Občina stanovanje odda naprej po neprofitni najemnini, s prednostjo za mlade in mlade družine.
- Subvencija za obnovo, kdor prazno stanovanje obnovi in ga za najmanj pet let odda prek agencije, lahko dobi do 5.000 evrov nepovratnih sredstev.
- Jasna merila, stanovanja se dodeljujejo po vnaprej objavljenem točkovanju, seznam dodelitev pa je javen (brez osebnih podatkov).
- Brezplačno svetovanje lastnikom o prenovi in virih financiranja, kot je Eko sklad.
Do konca mandata želimo na ta način oddati 20 stanovanj. V prvih sto dneh občina popiše in objavi tudi svoj stanovanjski fond, da bo jasno, s čim razpolaga.
MATEVŽ STRAUS – ZAGON. ZA OBČINO IDRIJA
Pomanjkanje prostora za bivanje je za Zagon strateška prioriteta. Mlada družina, ki želi ostati, danes ne najde ne parcele ne stanovanja, medtem ko po občini stojijo prazne hiše, stanovanja in nepozidane zazidljive parcele. Zato predlagamo naslednje ukrepe:
- Najprej vedeti, kaj je praznega. Imenovali bomo terensko komisijo, ki bo v vseh krajevnih skupnostih popisala nezazidane in neprimerne stavbne parcele. Nadaljevali bomo sistematičen pregled nepozidanih zazidljivih zemljišč. Na tej podlagi bomo pripravili akcijske politike za boljšo izkoriščenost prostora. V prvih 100 dneh bo pripravljena prednostna lista parcel po KS in načrt za pospešitev stanovanjske gradnje.
- Aktivacija zasebnih in občinskih zemljišč. Lastnikom bomo ponudili sodelovanje: občina zemljišče komunalno opremi, nato pa se ga ugodno proda ali da v dolgoročni najem.
- Aktivni odkupi zapuščenih objektov. Zapuščene objekte in degradirane površine, ki jih lastniki ne uporabljajo, bo občina odkupovala, uredila in vrnila na trg. Predvidevamo vzpostavitev posebnega proračunskega sklada, namenjenega tovrstnim izdatkom.
- Več neprofitnih stanovanj. Nadaljevali bomo vlaganja v občinski fond neprofitnih stanovanj in redno ponavljali razpise za najem. Pregledali bomo tudi kriterije, da bodo stanovanja res dobili tisti, ki jih potrebujejo.
- Pomoč kupcem. Nadaljevali bomo sofinanciranje obrestnih mer in stroškov stanovanjskih kreditov občanov.
Naš cilj je, da bo vsaka prazna nepremičnina v občini priložnost, ne izguba.

VPRAŠANJE: Kje v Idriji in Spodnji Idriji vidite možnosti za gradnjo novih stanovanj in kako bi zagotovili, da bi bila ta dostopna tudi mladim in mladim družinam?
SIMON PERMOZER – GLAS OBČANOV
V Idriji in Spodnji Idriji vidimo štiri možnosti, ki jih želimo preveriti že v prvem letu.
- Dom Nikolaja Pirnata, v prvem letu pripravimo investicijski program z realno finančno konstrukcijo in ga damo občinskemu svetu v odločanje. Sobivanje stanovanj in mladinskih organizacij je mogoče, če je načrtovano od začetka.
- Hibridni objekt, stavba z dvorano v pritličju in neprofitnimi stanovanji za mlade v zgornjih nadstropjih. Z eno stavbo bi rešili dve težavi.
- Občinska zemljišča, objavimo popis primernih občinskih zemljišč v obeh krajih in jih ponudimo Stanovanjskemu skladu RS za skupno gradnjo najemnih stanovanj ali skupini mladih za stanovanjsko zadrugo.
- OPPN Rožna, leta 2013 sprejeti občinski podrobni prostorski načrt zasebnemu investitorju omogoča gradnjo stanovanjskega objekta s približno 18 stanovanji. Projekt je zastal zaradi nasprotovanja sosedov in napak v postopkih. Napake so bile pozneje
odpravljene, gradnjo pa danes ovira le še to, da nekateri sosedje ne dajo soglasja. Zastoj želimo čim prej odpraviti, v pogovoru z vsemi vpletenimi in ob upoštevanju upravičenih interesov sosedov.
Dostopnost bomo zagotovili z neprofitno najemnino, javnimi merili s prednostjo za mlade in mlade družine ter z ohranitvijo razpisa za subvencijo obrestne mere stanovanjskih kreditov. Zunaj obeh krajev bomo dokončali komunalno ureditev Žabje vasi v Godoviču (25 parcel za hiše) in pripravili prostorske akte, ki bodo omogočali gradnjo tudi drugod na podeželju.
MATEVŽ STRAUS – ZAGON. ZA OBČINO IDRIJA
Od gradnje zadnjega novega večstanovanjskega objekta v občini je minilo skoraj 20 let. To pove dovolj. Prostor za gradnjo je za Zagon strateška prioriteta, ker brez stanovanj mladih ne bomo obdržali.
Kje vidimo možnosti:
● Zapuščeni objekti in degradirane površine v Idriji in Spodnji Idriji. Občina jih bo aktivno odkupovala, uredila in vrnila v rabo. Tako gradimo tam, kjer je infrastruktura že na voljo, in hkrati urejamo kraje.
● Nepozidane zazidljive parcele, občinske in zasebne. Mnoge so v prostorskem načrtu že namenjene gradnji, a stojijo prazne (npr. soseska Suhi potok v Črnem Vrhu, Žabja vas v Godoviču, nad Melinami v Spodnji Idriji).
● Nove lokacije s spremembo občinskega prostorskega načrta. Terenska komisija bo pregledala vse krajevne skupnosti in predlagala nova zazidljiva zemljišča, tudi v obeh mestnih KS.
V prvih 100 dneh bomo pripravili prednostno listo parcel po krajevnih skupnostih in načrt za pospešitev stanovanjske gradnje.
Kako bomo zagotovili dostopnost za mlade:
- Komunalno opremljene parcele po ugodni ceni ali v dolgoročnem najemu. Mlada družina tako ne bo potrebovala celotnega zneska za zemljišče in komunalo že na začetku.
- Več neprofitnih najemnih stanovanj. Nadaljevali bomo vlaganja v občinski fond, redno objavljali razpise in pregledali kriterije, da bodo stanovanja res dobili tisti, ki jih potrebujejo.
- Pomoč pri kreditu. Sofinanciranje obrestnih mer in stroškov stanovanjskih kreditov.

VPRAŠANJE: Kako bi izboljšali prometno varnost na ozkih in nepreglednih lokalnih cestah v občini, zlasti na odsekih, kjer je srečevanje vozil oteženo ali je ogrožena varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu?
SIMON PERMOZER – GLAS OBČANOV
Naša občina ima 388,6 kilometra cest, od tega dve tretjini javnih poti do zaselkov in kmetij. Vseh ne bomo mogli razširiti, večino nevarnih točk pa lahko hitro in poceni izboljšamo.
- V prvem letu skupaj s šolami, sveti staršev in krajevnimi skupnostmi popišemo nevarne
točke in manjkajoče pločnike ter pripravimo načrt po prednostnem vrstnem redu. - Na ozkih odsekih bomo uredili izogibališča, prometna ogledala in signalizacijo, kjer bo
treba, pa omejili hitrost. - Košnja bankin ima prednost v ovinkih, križiščih, ob šolskih poteh in postajališčih, kjer je
preglednost najpomembnejša. - Kjer pločnika ni mogoče zgraditi takoj, uredimo označene prehode, razsvetljavo in
umirjanje prometa. - Obnove razvrščamo po objavljenem točkovanju, ki upošteva tudi šolske poti in dostop za
reševalce. Vsaka prijava nevarne točke dobi odgovor in je vidna na javnem seznamu.
Ob državnih cestah bomo pri Direkciji RS za infrastrukturo vztrajali, da se pločniki uvrstijo v njene načrte, občina pa bo projekte pripravila vnaprej.
MATEVŽ STRAUS – ZAGON. ZA OBČINO IDRIJA
Varne ceste so prva od šestih zavez, za katere bo naš kandidat za župana osebno odgovarjal že v prvih 100 dneh.
V prvih 100 dneh:
- Pregled nevarnih odsekov: že v prvem mesecu začnemo popis in zberemo pobude občanov iz vseh krajevnih skupnosti. Najbolje ve tisti, ki se po cesti vozi vsak dan.
- Prednostni seznam: do stotega dne bo potrjen, najprej uredimo težave, na katere opozarjajo občani.
- Denar za hitre ukrepe: posebna postavka v rebalansu proračuna. Na ozkih in nepreglednih cestah so to izogibališča, ogledala, signalizacija, razsvetljava in prostor za pešce. Niso dragi, a rešujejo življenja.
Dolgoročno: - Večletni program obnove cest po krajevnih skupnostih, z vrstnim redom glede na stanje in promet, ne glede na poznanstva ali predvolilna darila. O prioritetah odločamo skupaj s krajani.
- Varne poti za otroke, starejše, starše z vozički in osebe z oviranostmi, najprej pri vrtcu na Prelovčevi, gimnaziji in na Renkovcu.
- Uprava na terenu, ki težave vidi na lastne oči.
Za Keltiko bomo z Občino Cerkno in poslanci oblikovali zagovorniško skupino, ki bo od države zahtevala obnove in prehitevalne pasove.
HVALA MLADIM, KI STE VPRAŠANJA ZASTAVILI IN HVALA KANDIDATOM, KI STE NANJE ODGOVORILI!
Lokalne volitve potekajo v nedeljo, 15. 11. med 7.00 in 19.00 uro.
Pomembno je, da zaupaš sebi! Vprašaj se, kaj je tebi najpomembnejše in se pozanimaj kateri kandidat se je zavezal da bo to uresničil na način, ki je zate najboljši!
Objava je nastala v sklopu serije objav, ki so mladim približale najpomembnejše informacije o lokalnih volitvah, jim omogočajo razumevanje poteka lokalnih volitev in spodbujajo mlade k informiranemu odločanju na lokalnih volitvah.
