Si tudi ti že kdaj dobil službeno sporočilo ob desetih zvečer ali celo na dopustu? Te je ob tem preplavil občutek dolžnosti, da takoj odgovoriš? Čeprav se to v sodobnem delovnem svetu zdi nekaj običajnega, je nov zakon, sprejet novembra lani, jasen: ko se tvoj delovni čas konča, imaš pravico do odklopa! 

Kaj sploh pomeni pravica do odklopa? 

Pravica do odklopa pomeni, da delodajalec izven tvojega delovnega časa ne sme od tebe pričakovati odgovarjanja na elektronska sporočila, klice ali kakršnokoli drugo službeno komunikacijo. To vključuje tudi čas dopusta, bolniške odsotnosti in druge oblike upravičenega počitka. Nov zakon to pravico izrecno določa in nalaga delodajalcem obveznost, da jo z ustreznimi ukrepi zagotavljajo. 

Kdaj je pravica začela veljati? 

Slovenski delodajalci so morali do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo pravico do odklopa. Dopolnitev zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) s pravico do odklopa, lahko najdeš v 142a. členu: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944  

Kako se pravica do odklopa izvaja v praksi? 

Zakon ne predpisuje točno določenih ukrepov, temveč prepušča podjetjem, da jih prilagodijo svoji organizaciji.

Primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da se lahko ta pravica izvaja na različne načine: 

• Volkswagen: Strežniki elektronske pošte se po koncu delovnega časa izklopijo. 
• Daimler: Pošta, prejeta med dopustom, se samodejno izbriše. 
• AXA Francija: Elektronska pošta ni dostopna med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj.
• SAP: Spodbuja se praksa, da se po 19. uri ne pošilja elektronskih sporočil. 

V Sloveniji je večino podjetij sprejelo interne akte v katerih so zapisali pravila izvajanja pravice do odklopa. Večinoma so ukrepi obsegali:  

• Usposabljanja o spremenjenem zakonu (delavce in vodstvo) 
• Uvajanje avtomatskih odzivnikov elektronske pošte izven delovnega časa 
• Onemogočanje dostopa do elektronske pošte iz zasebnih naprav 

Ali veš kakšne ukrepe pa je sprejelo tvoje podjetje? 
Če ukrepa, ki ste ga uvedli nismo omenili, nam ga anonimno sporoči preko te povezave https://tellonym.me/MprekarCI  
V kolikor nisi prepričan kakšne ukrepe je sprejelo podjetje za katerega delaš, se pozanimaj pri svojem nadrejenem. 

Katere so dobre in slabe plati pravice do odklopa? 

Zakaj je pravica do odklopa pomembna za naše zdravje? 

Posledice stalne dosegljivosti vključujejo utrujenost, izgorelost, stres, motnje spanja ter fizične težave, kot so glavoboli in bolečine v mišicah. Nenehno preverjanje službenih sporočil lahko vodi v zanemarjanje osebnih obveznosti ter povečuje duševno izčrpanost. Postavljanje jasnih meja med delom in prostim časom je zato ključno za dobro počutje zaposlenih. 

Zato pravica do odklopa prinaša številne pozitivne učinke:  

✅ Boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.  
✅ Manj stresa in večja produktivnost.  
✅ Preprečevanje izgorelosti in drugih zdravstvenih težav. 

Kaj storiti, če meniš, da je tvoja pravica do odklopa kršena? 

Zakon določa tudi izjeme, ko te delodajalec izven delavnega časa lahko kontaktira, zato naj pri uveljavljanju te pravice prevladuje zdrava pamet. 

V kolikor pa se ti zdi, da tvoj delodajalec ne spoštuje pravice do odklopa, lahko najprej poskusiš težavo rešiti interno, s pogovorom z nadrejenim, ki ga opomniš o ukrepih, ki jih je sprejelo podjetje. Nato se lahko obrneš na sindikata ali sveta delavcev podjetja.  

Če to ne pomaga, lahko vložiš prijavo na inšpektorat za delo. 

Pravica do odklopa ni zgolj zakon, ampak nujen korak k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu okolju. Podjetja, ki jo bodo resnično spoštovala, bodo imela manj izgorelih zaposlenih in večjo učinkovitost. Zato – ko se tvoj delovni čas konča, si vzemi čas zase! Zaslužiš si ga. 

Pravica do odklopa – kaj pomeni in zakaj je pomembna? 

V digitalni dobi se meja med delovnim in zasebnim življenjem vse bolj briše. Službena e-pošta, klici in sporočila pogosto segajo izven delovnega časa, kar lahko povzroči povečano obremenjenost in stres pri zaposlenih. Pravica do odklopa postaja vse pomembnejša tema, saj si delavci zaslužijo čas za počitek in regeneracijo brez pričakovanja, da bodo stalno dosegljivi. 

Kaj je pravica do odklopa? 

Pravica do odklopa pomeni pravico zaposlenih, da se po končanem delovnem času odklopijo od delovnih obveznosti, ne da bi to imelo negativne posledice za njihovo delovno razmerje. Gre za zaščito delavcev pred pretirano digitalno obremenjenostjo in omogočanje jasne ločnice med delovnim in prostim časom. 

V Sloveniji je ta pravica v veljavi od začetka leta 2023, ko je bila vključena v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalci so dolžni zagotoviti spoštovanje te pravice, pri čemer lahko v podjetjih sprejmejo interne akte, ki določajo konkretna pravila odklopa. 

Če niste seznanjeni s sprejetimi ukrepi v vašem podjetju glede pravice do odklopa, vam priporočamo, da se obrnete na svoje nadrejene. Vsako podjetje je moralo sprejeti interna pravila, kako bo to pravico uredilo, zato je pomembno, da poznate svoje pravice in obveznosti. 

Zakaj je pravica do odklopa pomembna? 

Zagotovitev pravice do odklopa prispeva k boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem ter zmanjšuje tveganje za stres, izgorelost in druge negativne posledice stalne dosegljivosti. Ko delavci vedo, da se lahko po koncu delovnega dne odklopijo od službenih obveznosti brez strahu pred sankcijami, so bolj produktivni in zadovoljni na delovnem mestu. 

Pravica do odklopa – vidik varnosti in zdravja pri delu 

Biti vedno dosegljiv je postala realnost mnogih delovnih mest, pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih. 

Raziskave sicer kažejo, da delavci verjamejo, da jim mobilna tehnologija omogoča več svobode pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, vendar jih večina zaradi tega dela več, ne manj. Med najpogostejše posledice nenehne dosegljivosti sodijo utrujenost, izgorelost, stres, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, zaskrbljenost, pa tudi glavoboli, težave z vidom in kostno-mišična obolenja. 

Obsesivno pregledovanje z delom povezane e-pošte lahko vodi v tvegana vedenja, vključno z zanemarjanjem pomembnih osebnih in poklicnih dolžnosti. Raziskave kažejo, da način, kako delavci preživljajo in doživljajo prosti čas, vpliva na njihovo dobro počutje. Na primer, uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v domačem okolju negativno vpliva na kakovost, količino in doslednost spanja ter moti proces psihološkega odmika od dela pri tistih, ki v domačem okolju ne postavijo meje uporabe tehnologije za delo. 

Norma odzivnosti je povezana z dojemanjem zahtev, nerealnimi pričakovanji glede učinkovitosti in povečano duševno izčrpanostjo. Raziskave so ugotovile, da se delavci čutijo obvezane odgovoriti na e-pošto, tudi če to pomeni, da bodo delali v prostem času. 

Kako lahko delodajalci in delavci prispevajo k uveljavitvi pravice do odklopa? 

Za uspešno uveljavitev pravice do odklopa je ključno sodelovanje med delodajalci in delavci. Delodajalci lahko sprejmejo jasne smernice in interne akte, ki določajo pravila glede dosegljivosti izven delovnega časa. Prav tako lahko uvedejo ukrepe, kot so samodejna obvestila o nedosegljivosti izven delovnega časa ali omejitev pošiljanja e-pošte v večernih urah. 

Delavci pa lahko poskrbijo za boljše ravnovesje med delom in prostim časom tako, da jasno postavijo meje glede dosegljivosti, izklopijo službene naprave po delovnem času ter se aktivno zavzemajo za spoštovanje pravice do odklopa. 

Zaključek 

Pravica do odklopa je pomemben korak k zagotavljanju zdravega delovnega okolja in dobrega počutja zaposlenih. Vse več držav in podjetij prepoznava potrebo po omejevanju digitalne dosegljivosti izven delovnega časa, saj to pozitivno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo in splošno kakovost življenja delavcev. 

Če še niste preverili, kako je pravica do odklopa urejena v vašem podjetju, vam svetujemo, da se posvetujete s svojim nadrejenim in se seznanite z veljavnimi ukrepi. 

Imaš konkretno vprašanje o svojih pravicah, delovno pravni zakonodaji ali karkoli povezanega z zaposlitvijo? Pošlji nam ga na zarja.baselj@mcidrija.si, FB sporočilo ali IG sporočilo ali pa se vsako sredo med 14.00 in 16.00 uro oglasi v pisarni Mladinskega centra Idrija M-prekarCI, kjer ti nudimo brezplačno svetovanje, brezplačno pripravo CV-ja, pomoč pri iskanju zaposlitve, pridobivanju kompetenc ali s kakršnikoli vprašanjem glede dela in zaposlitve.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije https://evropskasredstva.si/